V Sloveniji je v vzajemno katalogizacijo vključena 301 knjižnica, sodeluje pa 689 oseb z dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij. S člankom prikažemo prirast bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI za leto 2019.
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
V prispevku so opisani ažuriranje slovenskih normativnih zapisov v VIAF, vpis identifikatorjev v bazo podatkov CONOR.SI in njihov prikaz v COBISS+. Pri večini normativnih zapisov je ažuriranje v VIAF potekalo odlično, le pri nekaj zapisih za osebna imena so se pri združevanju v skupke pojavile napake, ki smo jih uvrstili v štiri skupine in jih primerjali s tipičnimi problemi pri vpisu, opisanimi v dokumentu VIAF Guidelines.
Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije.
OCLC-jev katalog WorldCat se približuje 475 milijonom bibliografskih zapisov. Veliko teh zapisov so ročno kreirali člani OCLC-jeve kooperative po vsem svetu, mnoge druge pa so v katalog WorldCat dodale velike in manjše ustanove, nacionalne knjižnice, ustanove s področja kulturne dediščine ali podeželske splošne knjižnice.
Članek predstavlja osnovne pristope k upravljanju arhivskih virov v Predsedniški knjižnici (St. Peterburg, Rusija). Vsi viri v knjižnični zbirki so opisani z uporabo formata RUSMARC (nacionalna različica UNIMARC-a), ki zagotavlja dovolj možnosti za ohranitev hierarhične strukture pri opisu arhivskega gradiva in omogoča navedbo podrobnih značilnosti gradiva.